samo prisluhnite ...
Pogosto se dogaja, da se izgubimo v vsakdanu in živimo svoje življenje za nekoga drugega, za tuje sanje. Žal lahko v tej zmedi izgubimo svojo pravo pot. Na srečo obstaja veliko signalov, ki nas opominjajo, da se za umetno tančico, ki nam zastira pogled na pravo resnico, skriva veliko več. Tam je naš pravi jaz.
Vadim Zeland v svoji trilogiji Transurfing uporablja za te signale izraz »šelestenje jutranjih zvezd«. Zaznavam jih kot izredno subtilne glasove, ki jih lahko sliši cel Univerzum. Le skrbno jih je potrebno poslušati, brez predsodkov, brez ega.
Ta mozaik sem začel delati na otoku Ižu v Dalmaciji. Usedel sem se pred šotor in rezal ploščice. Veliko ljudi se je usedlo poleg mene in opazovalo proces izdelave. Niso govorili, le sedeli so ob meni. Morda so slišali šelestenje . ...
MOI: poletje, 2012
Materiali: keramika, fugirna masa, iverka
